Poleg vodnega korita se razvrščajo nizki, polegli grmički z vednozelenimi listi. Spomladi vzcveti Blagayev volčin (Daphne blagayana), njegovi bledo rumeni cvetovi opojno dišijo. Od slovenskih rastlin so o njem nedvomno največ pisali. 22. maja 1837 je eden od kmetov prinesel polhograjskemu grofu Rihardu Ursiniju Blagayu z Gore vejico rumenih jožefic.

Tedanji kustos Kranjskega deželnega muzeja Henrik Freyer (1802-1866) je volčin opisal kot novo vrsto in jo po grofu imenoval Daphne blagayana. Zalo, bledo dafno je 14. maja 1838 prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II., ki se je zanimal za botaniko bolj kot za vladarske posle. Povzpel se je na Goro nad Polhovim Gradcem. Jeseni istega leta je Blagay postavil edinstven spomenik, ki nas še zdaj spominja na visoki kraljevi obisk. Od tod tudi ime kraljeva roža.

V tedanji Evropi je odkritje nove vrste med botaniki vzbudilo veliko zanimanje, saj skoraj dvajset let po njem ni bilo nobenih podatkov o novih nahajališčih. Šele pozneje so ugotovili, da je Blagayev volčin razširjen v suhih borovih gozdovih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Bolgariji in Grčiji ter v Karpatih. Je prava ilirsko-karpatska vrsta.

Pred nekaj leti so najbolj severozahodno nahajališče odkrili v predgorju Karnijskih Alp v Italiji. V Sloveniji raste v dolini Trebuše, v Polhograjskih Dolomitih, ob spodnjem toku Savinje, na Kozjanskem in ob Kolpi.